»Čeprav so ob državni pomoči tudi dobrodelna društva in organizacije skušale lajšati usodo vojnih oškodovancev, je bil njihov položaj tako med obstojem monarhije, predvsem pa v obdobju po razpadu države, izjemno težak. Oskrba vojnih oškodovancev je bila namreč v Kraljevini SHS neenotno urejena, to pa je slovenske vdove, sirote in vojne invalide diskriminiralo v primerjavi s tistimi iz Srbije in Črne gore.«